I. SINDIR si bo za izboljšanje položaja ravnateljev predvsem prizadeval:

• da doseže primerljiv status ravnatelja v Sloveniji in Evropi
• da se uredi varnost zaposlitve ravnatelja, ki bo primerljiv s pravno ureditvijo v drugih državah evropske unije
• da se vzpostavi razmerje plač med pomočnikom ravnatelja, učitelji in ravnateljem tako, da bo imel ravnatelj najmanj 30% višjo plačo od pomočnika ravnatelja
• da se vzpostavi ustrezno razmerje med plačami ravnateljev vzgojno-izobraževalnih zavodov in drugimi direktorji javnega sektorja
• da se SINDIR kot poklicni sindikat po pridobitvi reprezentativnosti aktivno vključi v pogajanja
• da MŠŠ vključuje predstavnike SINDIR v strokovne komisije za pripravo normativov na področju šolstva oz. zahteva predhodno mnenje SINDIR
• da se doseže, da bo SINDIR vabljen na seje Odborov DZ RS, ki bodo obravnavala predpise, ki urejajo plače in položaj ravnateljev
• SINDIR bo za dosego svojih ciljev in izboljšanje položaja ravnateljev konstruktivno sodeloval z vsemi Državnimi organi RS
• za dosego svojih ciljev in izboljšanje položaja ravnateljev, bo SINDIR sodeloval z drugimi sindikati, kot tudi združenji ravnateljev in drugimi asociacijami direktorjev javnega sektorja

II. Po pridobitvi reprezentativnosti bo SINDIR:

1. v skladu s 26. členom Zakona o državnem svetu Republike Slovenije volil svoje predstavnike
2. na podlagi 24. člena ZOFVI predlagal člane v Strokovni svet Republike Slovenije,
3. na podlagi 84. člena ZOFVI podajal mnenje o normativih in standardih ter metodologiji za določanje obsega sredstev na udeleženca izobraževanja.
4. v primeru reševanja spora pred arbitražo bo v skladu z 2. odstavkom 85 člena Zakona o delovnih razmerjih preprečil prenehanje delovnega razmerja oz. podaljša delovno razmerje do izvršljive arbitražne odločbe za svoje člane,
5. v skladu s 1. in 3. odst. 85. člena Zakona o delovnih razmerjih nasprotoval odpovedi delovnega razmerja in zadržal učinek prenehanja delovnega razmerja vse do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe
6. predlagal člane v arbitražno komisijo, komisijo za pomirjanje in komisijo za razlago Kolektivne pogodbe VIZ, KPJS in KP za negospodarstvo,
7. v skladu s 34. členom ZSPJS imenoval oz. predlagal predstavnike v Svet za sistem plač javnega sektorja,
8. v skladu s 42. a členom ZSPJS pristopil h kolektivni pogodbi, ki ureja sistem plač v javnem sektorju in se pogajal o nadaljnjih spremembah,
9. na podlagi 2.odst. 30. člena Kolektivne pogodbe o oblikovanju pokojninskega načrta za javne uslužbence, predlagal predstavnike v odbor Odbor zaprtega vzajemnega pokojninskega sklada za javne uslužbence,
10. v skladu s 23. a členom Zakona o ustavnem sodišču vlagal zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti zakona ali podzakonskega predpisa,
11. v skladu s 6. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih vlagal predloge za presojo veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankami kolektivne pogodbe ali med strankami kolektivne pogodbe in drugimi osebami ter  o pristojnosti za kolektivno pogajanje,
12. v skladu s 16. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih imenoval oz. predlagal sodnike porotnike,

Poleg pristojnosti opredeljenih v prejšnjem odstavku, pa bo izvrševal tudi druge pristojnosti in aktivno sodeloval pri imenovanju predstavnikov v   Ekonomsko socialni svet, upravni odbor ZZZS, upravni odbor Zavoda za zaposlovanje, upravni odbor SPIZ idr.

III. Za izboljšanje položaja slovenskih ravnateljev bo SINDIR na Ustavnem sodišču vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti zoper:

6. odstavek 11. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju
V 6. odstavku 11. člena ZSPJS je določeno, da se direktorjem, imenovanim v naziv, določi plača, ne glede na naziv, v skladu z uredbo Vlade RS. Izhajajoč iz dejstva, da zakonodajalec v istem členu v 1., 2., 3. in 4. odstavku navaja ravnatelje, v 6. odstavku pa ne, je moč z gramatikalno metodo razlage dokazovati, da omejitev glede nazivov za ravnatelje ne velja in bi se morali nazivi ravnateljem upoštevati pri določitvi plačnega razreda. To pa pomeni, da bi morali na Ustavnem sodišču RS zahtevati interpretativno odločbo, ki bi jo morala Vlada RS upoštevati pri določitvi plače ravnateljev.
PRILOGA II Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju
V prilogi II Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, bi moral biti pri kriterijih za določitev plače ravnatelja določen tudi naziv in sicer iz razlogov, ki sem jih opredelila v prejšnjem odstavku. To pa pomeni, da je določba v nasprotju z 11. členom ZSPJS in 2. členom Ustave RS.

3. odstavek 5. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju
V 3. odstavku 5. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju je določeno, da se delovna mesta pomočnikov direktorjev uvrščajo NAJMANJ za pet plačnih razredov nižje kot delovna mesta direktorjev. Ker je v 1. členu istega člena uredbe določeno, da se naziv direktor uporablja tudi za ravnatelje, bi torej morala Vlada RS določiti za ravnatelje najmanj 50. plačni razred oz. določiti razpon od 50. do 58. plačnega razreda. To pa pomeni, da bi se morale ravnateljem plače dvigniti za osem plačnih razredov, saj KP VIZ določa za namestnika ravnatelja z nazivom 45. plačni razred. To pa pomeni, da je citirani člen uredbe v nasprotju z ustavnim načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS) in 1. členom ZSPJS.

1. odstavek 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju
V 1. odstavku 7. člena Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju je določeno, da direktorji in ravnatelji (kot izhaja iz 1. člena iste uredbe) niso upravičeni do naslednjih dodatkov:

• položajnega dodatka,
• dodatka za manj ugodne delovne pogoje,
• dodatka za nevarnost in posebne obremenitve,
• dodatka za delo v manj ugodnem delovnem času.

Menim, da je določba v nasprotju s 23. členom ZSPJS, ki izključuje pravico do dodatkov samo funkcionarjem. Ker ni nobenega dvoma, da ravnateljem zakonodajalec ni priznal statusa funkcionarjev (2. člen ZSPJS), je Vlada RS s to določbo prekoračila pooblastila DZ RS. To pa pomeni, da je določba tudi v nasprotju z 2. členom Ustave RS.

2. odstavek 15. člena Zakona o javnih uslužbencih
Zakon o javnih uslužbencih v 2. odstavku 15. člena določa, da mora delodajalec javnemu uslužbencu ali nekdanjemu javnemu uslužbencu, zoper katerega je uveden kazenski ali odškodninski postopek pri izvrševanju javnih nalog, omogočiti plačano pravno pomoč, če oceni, da so bile te javne naloge izvršene zakonito in v skladu s pravicami in obveznostmi iz delovnega razmerja. Menim, da je ta določba v nasprotju z ustavnim načelom presumpcije nedolžnosti (27. člen Ustave RS), saj delodajalec ne sme v primeru kazenskega pregona ocenjevati in s tem presojati, ali je javni uslužbenec ravnal v skladu z zakonom ali ne. S tem, ko mu delodajalec odreče pravno pomoč, ga je dejansko »obsodil«.

Menim, da je ta določba za ravnatelje izjemnega pomena, saj je v zadnjem času zoper njih osebno, vloženih že precej kazenskih in tudi odškodninskih tožb.

3., 5 in 6. člen Uredbe o načinu zagotavljanja plačane pravne pomoči javnim uslužbencem
Uredba o načinu zagotavljanja plačane pravne pomoči javnim uslužbencem določa v 3., 5. in 6. členu, da se postopek za zagotovitev pravne pomoči začne, vodi in konča pri PREDSTOJNIKU. S tem, ko je Vlada RS določila, da vodi postopek predstojnik, je v skladu s 6. členom Zakona o javnih uslužbencih priznala to pravico samo uslužbencem javne uprave. Cit. določba namreč določa, da predstojnik, vodi delo državnega organa, občinske uprave oziroma uprave lokalne skupnosti. To pa pomeni, da je Vlada RS s citirano uredbo ravnateljem odvzela pravico, pridobljeno na podlagi zakona. Ker s hierarhično nižjim aktom ni dopustno spreminjati, kaj šele odvzemati z zakonom priznanih pravic, menim, da navedena določba ni samo v nasprotju s 15. členom Zakona o javnih uslužbencih, temveč tudi z 2. členom Ustave RS.